Druga delavnica je bila pri Šarenki v Kerinovem Grmu. Bila je sezona češenj, tako smo se na željo njene družine odločili, da pripravimo češnjev zavitek. Ker pa je bilo na vrtu tudi obilo paprike in paradižnika smo za glavno jed pripravili »sataraš«. Šarenkin brat Martin se je kljub svojim mladim letom (star je 8 let) vleke testa za zavitek lotil z zavihanimi rokavi. Pomagal je tudi pri praženju paradižnika in paprike. Kot vemo romska prehrana temelji predvsem na mesu in močnati hrani. Sataraš je bil zato tudi za nekatere odrasle novost. Z veseljem so ga poskusili tako mladi kot starejši romi, ki jih je zanimalo kaj tako dobro diši iz Šarenkinega dvorišča. Ko smo pojedli glavno jed so otroci že kukali v pečico in opominjali, da je zavitek že zlato rumen. Dolgo hrustljavo kačo z češnjevim nadevom smo posuli s sladkorjem in jo še toplo pospravili v želodce.
Drugo delavnica hine žu Šarenka do Kruglo veš. Črišnje hine du sezona, đoke pe onda udlučijam da po lakari želja, da kerama češnjeo potvica. Ke pa hine pu vrtlo but paprika i paradajzi ješmo šu glavno hrana karav sataraš. Šarenkakaro phral Martin, ke hine terno (purano hine 8 berš) šu sidi tisto pške zasukija rokavi. Pomužinle menge i žu peki paradajzi i paprika. Sar đanamo romani prehrana hili narhede maš i zarale hrane. Sataraš hine šu, konikon nevo habe. Veselimbaha le pokusinde sar terne čhave đoke i purane roma, ke len zanimovinlešo đoke dišini zur Šarenkakaro dvorišči. Ke hajamo glavno hrana ješto čhavora veš kukin du roro i domišlin, da hine zavitko več zlatno rumeno. Baro hrustljavo šap črišnjenca posipijamo cukrohai la još tati hajamo.
