torek, 16. november 2010

Rdeči feferoni

Ker so na Šarenkinem vrtu lepo obrodili feferoni smo se na sončno sobotno dopoldne odločili, da jih vložimo, tako da bo tudi v mrzlih zimskih dneh pri roki zelenjavna priloga h kosilu. Kako hitro smo začeli z umivanjem feferonov in vso potrebno pripravo, se je okoli nas že zbrala skupinica otrok, ki je takoj zavihala rokave in se ponudila v pomoč. Tako so nekateri pomagali čistiti feferone, drugi so sodelovali pri pripravi mešanice za vlaganje – potrebno je bilo natančno odmeriti vodo, kis, olje, sladkor in sol, da bodo feferoni dobrega okusa. Tudi fantje so z veseljem malo pomešali pripravljeno mešanico. Med čakanjem, da je voda zavrela, smo z otroci narisali vse sestavine, ki smo jih ta dan uporabili in se marsikaj naučili o vlaganju zelenjave. Voda je še prehitro zavrela in potrebno je bilo na hitro prevreti feferone, 5 minut in nič dlje, da se ne bi preveč zmehčali. Nato smo feferone zložili v kozarce za vlaganje in jih zalili z vrelo mešanico vode in kisa. Na srečo so na pomoč priskočili močni fantje, ki so vsak kozarec dobro zaprli. Sedaj na polici v shrambi čakajo na prvo degustacijo.

Ke ješto pu Šarenkakaro vrtlo barjov šuže fafaronipe jesmo pu sončno soboto dopodne odločili da vložijamo, đoke da ovna du šilalo vrime đi va zelenjavno priloga žu kosilo. Šik začmijamo thovi fafaroni i ša pripravijamo, pe jest okalo mende šket skupina čhavora, ke peške zašukinde rokavi i ponudinde mange pomoč. Đoke menge pumožinene thovi fafaroni, aver pa prpravinene keri mešanica šu vložini potribno hine natančno zmirini pani, uli, ješiho, cukro da ovna fafaroni lačo okuso. I murša ješto veselimbaha mišon prpravindi mešanca. Ke đikerame da menge pani zakaraja ješmo narisin ša stvarja, ke lad kava dive rabinamei pe marsi šo šikajamo šu vložini zelenjava. Pani još pršik zakarađa i onda murijamo đal tradi fafaroni ande 5. minute i nič duglede, da nebi pe preveč skarav. Onda fafaroni zlužinđamo du glaži šu vlužini i len zalijamo panjahai ješihoha. Pu bajt menge ćhave ale pumužini, ke ješto sakon glažo zaphand. Kane pu polica đikeren da len prubinama.
  






Slive

Spet smo kuhali na Drnovem in tokrat so bile rdeča nit slive. Marmelada in cmoki. Marmelada v katero smo dodali malenkost rjavega sladkorja je primerna tudi za Martinino babico, ki ima diabetes. Cmoke pa lahko tudi zamrznemo in so tako idealen hitro pripravljen obrok za vse člane družine. Med razkoščiščevanjem smo se z Rito, Kristino in Gracijelo pogovarjali o pomenu zajtrka in sadja v prehrani. Obiskala nas je tudi ekipa RTV Slovenije, ki je posnela prispevek za romsko oddajo So vakereš ali Kaj govoriš. Zanimale so jih naše aktivnosti, tako je Šarenka predstavila delo na vrtu, Špela pa kulinarične delavnice. Združili smo prijetno s koristnim in se ob prijetnem pogovoru še fino posladkali z odličnimi slivovimi cmoki in marmelado.

Pal karavame pu Drnovo i kane hine loli thav slive. Marmulada i cmoki. Marmolada ki lake čhijamo ande hari arjavo cukro hili primernoi šu Martinakari babica, ke la sladkorna. Cmoki lahko zmrzninamo i hile men šu aver puto, ke len hik prpravine obroko šu sa đene du družina. Ke lame avri koščicepe ješmo Ritaha, Kristinaha i Gracielaha vaker šu zajterki sadje. Pu ubisko menge ali ekipa zur RTV Slovenije, ke sniminde prispevko šu romani odaja so vakereš ali kaj govoriš, zanimovinene lenmengare aktivnosti, đoke ješt Šarenka predstavin buti pu vrtlo, Špela pa kuharsko delavnice združijamo prijetno i koristno prijetno pogovori pe fino poslatkijamo odlično slivengare cmoki i marmolada.








Mmm kaj tako diši? "Šmorn"!

Nekajkrat sva se z Andrijono pogovarjali kaj imajo otroci radi. Nekaj sladkega, pa nekaj, kar ni pečeno v pečici, ker je nima vsaka hiša. Pač nekaj enostavnega, kar lahko tudi otroci pomagajo pripraviti in je hitro gotovo - ne glede na to ali delamo samo za pet oseb ali pa imamo polno hišo sosedovih otrok. Palačinke so znanke iz šole, vendar je peka le teh dolgotrajna. Ja, carski praženec je to, kar bomo pripravili! In zraven bomo skuhali kompot iz sliv, saj se pri nas veje že povešajo pod težo sadežev... Začeli smo z mešanjem mase - pravzaprav smo najprej razložili zakaj se uporablja pecilni prašek in zakaj mora biti masa ravno prav gosta. Kmalu je bilo okoli nas polno radovednežev iz naselja in punce so same mešale maso, dodajale sestavine in ugotavljale ali je gostota mase prava. Kompot smo skuhali na najbolj klasičen način: oprali smo slive, jih izkoščičili in dali v lonec poln rahlo sladke vode. Dodali smo samo malo cimeta in naše slive so se počasi kuhale na odprtem ognju pred hišo. Med tem, ko se je kompot kuhal smo začeli s peko »šmorna«, saj je bilo potrebno speči kar nekaj porcij, da smo potešili lačne želodčke množice, ki so jo iz hiš zvabili omamni vonji iz našega lonca.

But butipe Andrijanaha vakerave šo čhavora rado han. Dišo gudlo, pa dišo, ke narabine peki du roro, ke ha šarende kherede plino. Dišo čist enostavno, ke lako i čhavora pumožinen i hilo šik kerdo-naj važno keči keramo pet ali pa i su sosedoškare čhavora. Palačinke prinđaren zur šola, šamo len murinedugo pekie kava šo pripravinama kane hilo carski praženec! Zravan hočmo karav kumpoto zur slive, se zu mende vije zur slive ša tele visinen. Začmijamo keri masa – prvo puto lenge razluzijamo bago šošte hilo picilniprašeki jere murini masa ovi gusto. Šik hine gulo mende but radovedežnja zur naseli i čhaja kukora mišonene masa, čhide stvarjai hikle da hili gusto masa čači masa. Kumpoto karajamo pu najlažje načinothojamo slive, lijamo avri kuščice i čhijaamo du piri karavi avri pu jak avri gulo kher. Ke pe kumpoto karavle začmijamo peki šmoren ke hine putribno but keri, da kejamo pherde želuci.
 




Češnje ~ Črišnje

Druga delavnica je bila pri Šarenki v Kerinovem Grmu. Bila je sezona češenj, tako smo se na željo njene družine odločili, da pripravimo češnjev zavitek. Ker pa je bilo na vrtu tudi obilo paprike in paradižnika smo za glavno jed pripravili »sataraš«. Šarenkin brat Martin se je kljub svojim mladim letom (star je 8 let) vleke testa za zavitek lotil z zavihanimi rokavi. Pomagal je tudi pri praženju paradižnika in paprike. Kot vemo romska prehrana temelji predvsem na mesu in močnati hrani. Sataraš je bil zato tudi za nekatere odrasle novost. Z veseljem so ga poskusili tako mladi kot starejši romi, ki jih je zanimalo kaj tako dobro diši iz Šarenkinega dvorišča. Ko smo pojedli glavno jed so otroci že kukali v pečico in opominjali, da je zavitek že zlato rumen. Dolgo hrustljavo kačo z češnjevim nadevom smo posuli s sladkorjem in jo še toplo pospravili v želodce.

Drugo delavnica hine žu Šarenka do Kruglo veš. Črišnje hine du sezona, đoke pe onda udlučijam da po lakari želja, da kerama češnjeo potvica. Ke pa hine pu vrtlo but paprika i paradajzi ješmo šu glavno hrana karav sataraš. Šarenkakaro phral Martin, ke hine terno (purano hine 8 berš) šu sidi tisto pške zasukija rokavi. Pomužinle menge i žu peki paradajzi i paprika. Sar đanamo romani prehrana hili narhede maš i zarale hrane. Sataraš hine šu, konikon nevo habe. Veselimbaha le pokusinde sar terne čhave đoke i purane roma, ke len zanimovinlešo đoke dišini zur Šarenkakaro dvorišči. Ke hajamo glavno hrana ješto čhavora veš kukin du roro i domišlin, da hine zavitko več zlatno rumeno. Baro hrustljavo šap črišnjenca posipijamo cukrohai la još tati hajamo.







Pisana zelenjava

22. maja smo na Drnovem izvedli prvo kuharsko delavnico. S pomočjo Martinine babice in otrok iz naselja smo skuhali fino zelenjavno juho. Medtem, ko smo rezali zelje, korenje, krompir, cvetačo, brokoli in bučke so otroci narisali vso uporabljeno zelenjavo in napisali njena imena, v slovenščini in romščini. Ob odlični zelenjavni juhi so otroci neizmerno uživali. Juha je bila polna vitaminov, zraven pa smo si privoščili še ovseni kruh, ki je prav tako teknil. Nad zdravo juho so bili otroci več kot očitno navdušeni in so nam zagotovili, da bodo s pomočjo mamic juho še kdaj skuhali. 

22.maja kejamu pu Drnovo prvo kuharsko delavnice. Martinakaraha babicaha i čhavenca zur naseli karejamo fino zelenjavno žumi. Umes, ke čhingerame šaha, korani, hulja, karfiola, brokoli i bučke ješto čhave narisinde ša zelenjava, ke la raboname i napisinde lengaro ime, pu slovensko i pu romane. Zu lači žumi čhavora uživinene. Žumi hine pherdo vitamini, zravan peške prvuščijamo ovseno maro, ke hine gli đoke lačo. Žu šašti žumi hine čhavora zelo navdušinde i menge zagotovinde, da hočede lenge mama pomožin karavi još dišavi žumi.